»Preden je kaj, je Nekaj, kar ni ne nič ne kaj. Iz njega je Vse in bo Ono, ko ne bo več nič.«

»Misel je že v svojem času izpeljal do sintagme: vse je nič.«

»Ko smrt postane cilj, ko je zadnje dejanje svojega smotra, je že izgubila igro. Usmrti jo Neskončnost.«

»Narava narave je končnost. Z nastopom smrti ali niča se dopolni. Mrtvaški nič je njena zadnja resnica in meja.«

»Vse se torej stavi na imanenco, tudi najbolj abstraktne teorije se na koncu, ko je treba povleči najsplošnejšo misel, torej kak 'metafizični' sklep, končajo pri ugotovitvi, samo ta svet je, samo to življenje je in kar obstaja, tudi popolnoma abstraktnega, je samo znotraj tega sveta, tega življenja, tega vesolja.«

»Želimo, da en človek nenehno razmišlja, drugi pa nenehno dela in enega imenujemo džentelmen in drugega delavec; čeprav mora delavec tudi pogosto razmišljati in intelektualec delati. Oba bi morala biti džentelmena.«

»Ker ni višjega smisla, ostanejo telesnost, ekstaza, trpljenje in poželenje kot edina 'resničnost'.«

»Nemudoma smo tja postavili varnostnika in izvajamo nadaljnje ukrepe za zaščito tega umetniškega dela, medtem ko čakamo na potrditev, da gre res za najnovejši del umetnikovega 'grafitarskega dopusta' v vzhodni Angliji.«

»Pojem ocij laičnemu bralcu ni poznan – označuje človekovo pomembno potrebo, da noče biti samo delavec, da ni na svetu samo zato, da bi bil koristen, da ni le instrument, ki naj služi sistemu, temveč da je tudi iskalec odnosa z realnostjo.«